thuto kgoro ya Thuto
Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo
MALEME
MOKGWA WA GO .OMI.A PUKU YE
Kgaolo Ya 2 - Matsenyagae a Lekala la go Ithuta la Maleme
Kgaolo ye e hlalopa ditlhathollo, merero, bokaalo, dikgokaganyi tpa thuto le mopomo le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lekala la go Ithuta la Maleme. E fa tlhahlo Malemeng.
Kgaolo Ya 3 - Dipoelo tpa go Ithuta le Maemo a Kelo, Diteng le Dikamano
Kgaolong ye go hwetpwa Maemo a Kelo a Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe le diteng le dikamano tpa thuto. Maemo a Kelo a beakantphitpwe ka tsela yeo e thupago mmadi go bona kgatelopele ye e lebeletpwego go tloga kreiting ya 10 go fihla go ya 12. Maemo a Kelo a adilwe ka bophara mo matlakaleng a mabedi. Diteng le dikamano tpe di pipinywago go pomipetpwa go ruta, go ithuta le go fihlelela Maemo a Kelo, di filwe mo mafelelong a kgaolo.
Kgaolo Ya 4 -Kelo
Dika
Poelo ya go Ithuta
Maemo a Kelo
S = Sekala
Diteng le Dikamano
DITENG
MOKGWA WA GO .OMI.A PUKU YE iii
DITHEO 1
Thuto ye e theilwego godimo ga dipoelo 2
Tsebo ya maemo a godimo le mabokgoni a maemo a godimo 3
Togaganyo le tphomipo ya bokgoni 3
Kgatelopele 3
Go bona mohola wa dithulaganyo tpa tsebo ya setala/setpo 4
Kamogelo, boleng le bokgoni 5
MOHUTA WA MOITHUTI YO A UKANGWAGO 5
MOHUTA WA MORUTI.I/MORUTI.IGADI YO A UKANGWAGO 6
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
KGAOLO YA 2: MATSENYAGAE A LEKALA LA GO ITHUTA LA MALEME 9
TLHALO.I.O 9
MORERO 9
BOKAALO 10
Magato a Polelo 11
DIPOELO T.A GO ITHUTA 13
Poelo ya go Ithuta ya 1: Go theeletpa le go bolela 13
Poelo ya go Ithuta ya 2: Go bala le go lebelela 13
Poelo ya go Ithuta ya 3: Go ngwala le go hlagipa 14
Poelo ya go Ithuta ya 4: Thutapolelo le Tphomipopolelo 14
KGAOLO YA 3: DIPOELO T.A GO ITHUTA, MAEMO A KELO, DITENG LE
DIKAMANO 16
Poelo ya go Ithuta ya 1: Go theeletpa le go bolela 16
Poelo ya go Ithuta ya 2: Go bala le go lebelela 26
Poelo ya go Ithuta ya 3: Go ngwala le go hlagipa 36
Poelo ya go Ithuta ya 4: Thutapolelo le Tphomipopolelo 44
DITENG LE DIKAMANO T.A T.EO DI DIRI.WAGO GO FIHLELELA MAEMO A KELO 50
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
KGAOLO YA 4: KELO 55
MATSENO 55
MABAKA A GO ELA 55
MEHUTA YA KELO 56
Kelo ya motheo 56
NA KELO E SWANET.E GO DIRA ENG GONA E BE BJANG? 57
MOKGWA WA GO ELA 57
MEKGWA YA KELO 58
Kelo ka bowena 58
Kelo ka sethaka 58
Kelo ya sehlopha 58
MEKGWA YA GO KGOBOKET.A BOHLATSE BJA KELO 58
Kelo ye e theilwego godimo ga kelotlhoko 58
Kelo ye e theilwego godimo ga melekwana 59
Kelo ye e theilwego godimo ga mepongwana 59
GO REKHOTA LE GO BEGA 59
Go bega maitekelo le diphihlelelo 61
DITLHALO.I T.A MAKGONI A DITHUTO 61
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
MOKGWA WO KARATA YA PEGO E SWANET.EGO GO LEBELEGA KA GONA 62
KELO YA BAITHUTI BA BA NAGO LE MAPHEKO MO GO ITHUTENG 63
DITLHALO.I T.A BOKGONI T.A LELEME LA GAE 64
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
KGAOLO YA 1
Kamogelo ya Molaotheo wa Repabliki ya Afrika-Borwa (Molao wa 108 wa 1996) e beakanyeditpe motheo wa phetopo le tlhabollo ya kharikhulamo mo Afrika-Borwa. Ketapele ya Molaotheo e gatelela gore maikemipetpo a Molaotheo ke go:
alafa dikarologanyo tpa maloba le go bopa setphaba sa go thewa godimo ga mehola ya temokrasi, toka ya leago le ditokelo tpa botho tpa motheo;
kaonafatpa boleng bja maphelo a baagi bohle le go lokolla maamupo/bokgoni bja motho yo mongwe le yo mongwe;
ala metheo ya setphaba sa temokrasi se se lokologilego fao mmupo o theilwego godimo ga thato ya batho le gore moagi yo mongwe le yo mongwe a pireletpwe ka go lekana ke molao; le go aga Afrika-Borwa ye e kopanego ya temokrasi ye e kgonago go tpea maemo a yona a a e loketpego bjalo ka naga ye e ipupago magareng ga ditphaba tpa lefase.
Molaotheo o tpwela pele ka gore " mongwe le mongwe o na le tokelo ... go tpwetpa pele thuto yeo Mmupo o swanetpego go e aba ka tatelano le go dira gore e fihlelelwe go ya ka dikgato tpe di amogelegago".
DITHEO
thuto ye e theilwego godimo ga dipoelo;
tsebo ya maemo a godimo le mabokgoni a maemo a godimo;
togaganyo le tphomipo ya bokgoni;
kgatelopele;
go bona mohola wa dithulaganyo tpa tsebo ya setala/setpo; le kamogelego, boleng le bokgoni;
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
Thuto ye e theilwego godimo ga dipoelo
Dipoelohlokwa di nyaka gore baithuti ba kgone go:
lemoga le go rarolla mathata le go tpea diphetho ka go nagana ka tsinkelo le boikgopolelo bjo bo tseneletpego;
poma ka bokgwari le ba bangwe bjalo ka ditho tpa sehlopha, mokgatlo le setphaba;
ipeakanya le go kgona go itaola mepomong ya bona ka boikarabelo le ka bokgwari;
kgokagana ka bokgwari ka go diripa dibogelwa, maswao le/goba makgoni a polelo mo mekgweng ya go fapafapana;
diripa saense le theknolotpi ka bokgwari le ka tsinkelo, ba bontpha maikarabelo malebana le merero ya tikologo le go maphelo a ba bangwe; le go laetpa kwepipo ya gore lefase ke sehlaga sa dipeakanyo tpe di nyalelanago le go lemoga gore dikamano tpa tharollo ya mathata ga di tpwelele di le ka botpona fela.
Dipoelotlhabolli di nyaka gore baithuti ba kgone go:
gopodipipa le go utolla mekgwa ya go fapafapana ya go ithuta ka bokgwari;
kgatha tema bjalo ka baagi ba ba nago le boikarabelo mo bophelong bja ditphaba tpa tikologo, naga le tpa lefase ka bophara;
Tsebo ya maemo a godimo le mabokgoni a maemo a godimo
Togaganyo le tphomipo ya bokgoni
Togaganyo e fihlelelwa mo thutong e tee, le go putlaganya dithuto tpe dingwe le makaleng a go ithuta. Togaganyo ya tsebo le mabokgoni go selaganya dithuto le mafelo a mediro, e bohlokwa kudu go phihlelelo ya makgoni a a pomipwago bjalo ka ge bo hlalopwa mo go Tlhak ya Maithutelo ya Setphaba. Maikemipetpo a tphomipo ya bokgoni ke go logaganya makgoni a mararo a go ikgetha ga moswananopi e lego; bokgoni bja go dira, bokgoni bja go thea motheo le bja go gopodipipa. Ka go ikamanya le togaganyo le go pomipa makgoni, Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se nyaka go tpwetpa pele togaganyo mo dithutong tpa teori, tpa go dira le tpa go gopodipipa.
Kgatelopele
Ka lentpu le kgatelopele go hlalopwa mokgwa wo tsebo le mabokgoni a a phagamego le ao a raranego, a tpwetpwago pele. Ditatamente tpa Thuto di laetpa kgatelopele go tloga mphatong wo go ya go wo mongwe. Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe e latelwa ke ditlhalopo tpe di laetpago maemo a bokgoni ao a lebeletpwego go fihlelelwa go poelo yeo. Maemo a Kelo a beakantpwe ka sebopego se se laetpago go gola ga maemo a bokgoni bjo bo lebeletpwego go ya ka kgato ka kgato. Diteng le dikamano mo go kgato ye nngwe le ye nngwe le tpona di tla laetpa kgatelopele go tloga bonolong go ya bothateng.
Nyalantpho e bolela ka kamano magareng ga maithutelo ao a lego gona dikgatong goba dikarolong tpa go fapafapana tpa Tlhako ya Maithutelo ya Setphaba, ka tsela tpeo di tpwetpago pele serobana go tloga maithutelong a go ya go a mangwe. Se se bohlokwa kudu mabapi le maithutelo ao a welago lefapeng le tee. Ka ge Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego e tsupetpwe magareng ga Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le kgato ya Thuto ye e Phagamego, go bohlokwa gore Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo), se nyalantphwe le Setifikeiti sa Kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo gammogo le maithutelo ao a lego ditseleng tpa go ithuta tpa go swana tpa Thuto ye e Phagamego. Gore nyalantpho ye e fihlelelwe, tlhabollo ya Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe se akareditpe tsinkelo ye e tseneletpego ya ditetelo tpa kgato ya matpwelantle mo Makaleng a Go ithuta ao a hwetpwago mo go Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, le gore thuto ye e ukangwago ke ya maleba go boingwadipo bjo bo nyakegago bjo bo nyalelanago le thuto tpa Thuto ye e Phagamego.
Go bona mohola wa dithulaganyo tpa tsebo ya setala/setpo
Kamogelego, boleng le bokgoni
Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se ikemipeditpe go fihlelela kamogelego ka go latipipa morero wa phetopo le ka go aba thuto ye e bapetpegago le ya mafase a mangwe, go ya ka boleng, bophara le botebo. Taolo ya boleng e tla laolwa ke dinyakwa tpa Molao wa Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa (Molao 58 wa 1995), Melawana ya Taolo ya Boleng bja Thuto le Tlhahlo, le Molao wa Taolo ya Boleng wa Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo le wa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego (Molao 58 wa 2001).
MOHUTA WA MOITHUTI YO A UKANGWAGO
Mohuta wa moithuti yo a ukangwago ke yo a tla bego a tletpe ka mafolofolo a meetlo gomme a dira ka maikemipetpo a go tpwela petphaba mohola, seikokotlelo sa gagwe e le go hlompha temokrasi, tekatekano, serithi sa motho le toka ya leago bjalo ka ge di godipwa ka go Molaotheo.
kgone go tsena, go tpwelela thutong le tlhahlong tpa khwalithi boleng ya godimo ka go sa felego;
laetpe bokgoni bja go nagana ka tlhaloganyo le ka go fetlekolla le ka botlotla le bophara; ba be ba kgone go fetipetpa mabokgoni go tloga mabakeng a tlwaelo go ya go ao a sego a tlwaelo.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
MOHUTA WA MORUTI.I/MORUTI.IGADI YO A UKANGWAGO
Lekala la go Ithuta ke eng?
Tlhopho ye e latelago ya dithuto go ya ka Makala a go ithuta e diretpwe go thupa ka tswakantpho ya dithuto tpeo moithuti a ka di tpeago:
Maleme (Metheo);
Disaense tpa Botho le Leago gammogo le Maleme; le
Na thuto ke eng?
Thuto, go no tloga kgale, e be e hlathollwa, go ba tsebo ye e itpego ya borutegi. Kwepipo ye ya thuto e gatelela tsebo sebakeng sa mabokgoni, mehola le maikutlo/maitshwaro. Dithuto di be di tpewa ke ba bangwe go ba tpe di emego felo gotee ebile di sa fetoge, gape di na le mellwane ye e sa puteng. Mabakeng a mantpi dithuto di be di gatelela tema ye e kgathilwego ke mafase a Bodikela mo tsebong.
Poelo ya go Ithuta ke eng?
Maemo a Kelo ke eng?
Maemo a Kelo ke dintlha tpeo di rego ge di kopantpwe di hlatholle seo moithuti a swanetpego go se tseba le go kgona go se laetpa mphatong wo o itpego. A akaretpa tsebo, mabokgoni le mehola ye e hlokegago go fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Maemo a Kelo mo go Poelo ya go Ithuta ye nngwe le ye nngwe ka kakaretpo a laetpa ka fao kgatelopele e bonagalago ka gona go tloga mphatong wo mongwe go ya go wo mongwe.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
Setatamente sa Thuto ye nngwe le ye nngwe mo Lekaleng la go ithuta Maleme se hlamilwe ka dikgaolo tpe nne le tlhalopontpu.
Kgaolo 2, Matsenyagae a Lekala la go ithuta la Maleme: Kgaolo ye e tpweletpa dintlhatphupo tpa Lekala la Go ithuta Maleme. E hlamilwe ka tlhalopipo ya lekala la go ithuta, morero, bokaalo, dikgokanyi gare ga thuto le mepomo, le Dipoelo tpa go Ithuta tpa lona.
Kgaolo 3, Dipoelo tpa go Ithuta, Maemo a Kelo, Diteng le Dikamano: Kgaolo ye e tpweletpa Dipoelo tpa go Ithuta le Maemo a Kelo ao a nyalelanago le tpona; gammogo le diteng le dikamano tpa go thupa go fihlelela Maemo a Kelo.
Tlhalopontpu: Mo go hlokegago, mareo a a kgethilwego le a a lego mabapi le thuto a hlalopitpwe ka boripana.
KGAOLO YA 2
MATSENYAGAE A LEKALA LA GO ITHUTA LA MALEME
TLHALO.I.O
Leleme ke sediripwa sa go hlohla menagano le go kgokagana. Phapano ya ditpo le kamano ya tpa leago e tpweletpwa le go boppa gabonolo ka leleme. Go ithuta go pomipa leleme ka bokgwari go kgontpha baithuti go nagana le go ikgobokeletpa tsebo, go itlhalopa, go tpweletpa maikutlo le dikgopolo, go diripana mmogo le batho le go laola maphelo a bona mo lefaseng.
MORERO
Tsebo ye e tseneletpego ya leleme la gae e tpwetpwa pele ka mo Karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, ebile e thupa go ala motheo wa go ithuta malemetlaleletpo. Baithuti ge ba fihla kreiting ya 10, ba tlo ba ba petpe ba na le tsebo le boitemogelo bja malemetlaleletpo, ebile ba ka no ba ba petpe ba pomipitpe le lengwe dithutong go ithuta. Kharikhulamo ya Karolo ya Thuto Tlhahlo tpe di Tpweletpego di fa baithuti dibaka tpa go hlabolla le go matlafatpa tsebo le bokgoni bja go diripa malementpi. Ge baithuti ba ntpe ba tpwela pele ka mephato ya bona, ba swanetpe go kgona go pomipa polelo ka boreledi le ka nepagalo le ka nepagalo mo mabakeng a go fapafapana. Ba swanetpe go ba le boikarabelo dithutong tpa bona, ba laetpe bokgoni bja go diripa polelo ka makgethe le ka bohlale mo maemong a a raraganego a ditlhohlo.
Mohlwaela wa tsebotlhaka yeo e hlokegago gore motho a kgathe tema mo setphabeng, mo mepomong le mo moruong wa lefase ka bophara ngwagakgolong wa 21, bo godile, ga bo ame fela bokgoni bja go theeletpa le go bolela, go bala, go ngwala le dithuto tpa bogologolo tpa molomo. Di akaretpa mehuta ye mengwe ya tsebotlhaka bjalo ka tsebo ya phatlalatpoditaba, dithalwa, tshedimopo, khomputha, setpo le bokgoni bja go sekaseka. Kharikhulamo ya maleme e tla thupa baithuti gore ba kgone go itebanya le mathata ao ba ka lebanago nao bjalo ka badudi ba Afrika-Borwa le bjalo ka maloko a lefase ka bophara.
Godipa le go tebofatpa bokgoni bja polelo bjo bo tpweleditpwego mo karolong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, go akaretpwa mabokgoni a polelonaganwa ao a nyakegago go ithuta dithuto go putlaganya lenanethuto, le go ipshina ka ditpweletpwa gore baithuti ba kgone go theeletpa, go bolela, go bala/go lebelela le go ngwala/go hlagipa ka boitshepo. Mabokgoni le maitshwaro a ke ona motheo wa thuto ya go ya go ile.
omipa polelo ka nepagalo mererong ya go fapafapana ba peditpe baamogedi ba tshedimopo, morero le dikamano.
Tpweletpa le go fahlela dikgopolo, ditebelelo le maikutlo a bona ka boitshepo gore ba kgone go ba batsinkedi le basekaseki ba ba ikemeng.
omipa polelo le boikgopolelo bja bona go tpweletpa le go hlohlomipa boitemogelo ka bophelo. Ka go lekodipipa ditpweletpwa tpa bokgabo baithuti ba kgona go sekaseka maphelo le maitemogelo a bona gore ba kgone go itpeela lehlakore.
Lekodipipa ka tsitsinkelo mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa. Baithuti ba tlo lemoga le go kgona go hlohla dikamano tpa ditebelelo, mehola le maatla tpeo di ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa.
Lemoga go se lekalekane ga maemo a maleme a a fapafapanego gammogo le mehutahutana ya tiripo ya leleme. Baithuti ba tla kgona go hlohla kgatelelo ya leleme lefe goba lefe goba mohutahutana wa tiripo ya leleme mme ba pireletpe ditokelo tpa maleme a bona mo setphabeng sa malementpi.
BOKAALO
Go ruta le go ela maleme go swanetpe go ba le sebaka sa go akaretpa baithuti ka moka mme mekgwanakgwana e hwetpwe go thupa baithuti ka moka go fihlelela goba go tpweletpa ditpweletpwa tpa poledipano go ya ka go fapana ga tpona. Baithuti bangwe bao ba nago le mapheko ba ka no se kgone go fihlelela a mangwe a Maemo a Kelo bjalo ka ge a hlagipwa ka go Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba. Ka fao tpe di latelago di swanetpe go hlokomedipipwa:
Mareo a 'theeletpa', 'lebelela', 'bala' le 'go lebelela' a akaretpa mekgwa ya dipoledipano/kgokagano ka moka ya go swana le go bala dipounama le tphomipo ya polelodika.
Baithuti bao ba sa bonego ba ka nyaka didiripwa le dipuku tpe di lego ka mongwalo wa Braille, digatipantpu, mongwalo wo mogolo, didiripwa tpe di ka kgongwago le dithalwa. Lereo le 'go akanya' le ka hlagipwa ka sebopego. Ge go bolelwa ka 'go bala' go akaretpwa methopo ye bjalo ka Braille le dipuku tpe di bolelago.
Magato a Polelo
Maleme ka moka a ka rutwa mo magatong a a latelago:
Leleme la Gae: Leleme la moithuti la gae le swanetpe go matlafatpwa le go hlabollwa gore le tle le be motheo wo o tiilego wa go ithuta malemetlaleletpo. Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego, maleme ka moka a semmupo mo Afrika-Borwa a na le Dipoelo tpa go Ithuta tpa Leleme la Gae tpa maemo a godimo, ao a bapetpegago le a ditphabatphaba. Se se sepelelana le dinyakwa tpa molaotheo tpa gore maleme ka moka a semmupo a be le maemo a a lekanago. Maemo a bokgoni a Leleme la Gae a swanetpe go ba ao e lego gore a ka pomipetpwa go ruta le go ithuta. Mabokgoni a go theeletpa le go bolela a tlo tpwetpwa pele le go hlabollwa le go kaonafatpwa empa kgatelelo mo maemong a e tlo ba go hlabolla mabokgoni a baithuti a go bala le go ngwala.
Lelemetlaleletpo la Pele: Go ithuta Lelemetlaleletpo la Pele go godipa kgokagano ya malementpi le kgokagano magareng ga ditpo tpa go fapana. Dipoelo tpa go Ithuta tpa Lelemetlaleletpo la Pele di ala motheo wa magato a go bolela ka bokgoni ao a fihlelelago magato a matseno a go ba kgontpha go ithuta ka nepagalo dithutong ka moka tpa kharikhulamo. Mo Afrika-Borwa Lelemetlaleletpo la Pele le ka diripwa go ba la go ithuta le go rutwa ke baithuti ba bangwe. Se se akaretpa mabokgoni a polelonaganwa ya borutegi yeo e hlokegago ge go akanywa le ge go ithutwa. Se se akaretpa maleme ka moka a semmupo. Go tla ba le kgatelelo ya go lekana mo go mabokgoni a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala.
Kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego mo go karolwana ya Kgapeletpo, baithuti ka moka ba tlamegile go ithuta maleme a semmupo a mabedi. Bobedi bja maleme a e ka ba a ka Gae, goba le tee la ona le be maemong a Leleme la Gae gomme le lengwe le be maemong a Lelemetlaleletpo la Pele. Le lengwe la maleme a le swanetpe go ba Leleme la go Ithuta le go Ruta. Mo dikarolwaneng tpa Motheo le tpa Boikgethelo, maleme a semmupo a ka rutwa mo maemong a Leleme la Gae, Lelemetlaleletpo la Pele le /goba Lelemetlaleletpo la Bobedi, go baithuti bao ba nago le kgahlego dithutong tpa maleme le go tpwetpa pele malementpi.
Mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo, maleme a rutwa mo karolong ya Go ithuta ya Maleme, mo kgatong ya Thuto le Tlhahlo, Lekala la go Ithuta la Maleme le kgokagana le Lekala la thulaganyo ya thuto: Dithuto tpa Kgokagano le Leleme la Bolaodi bja Maithutelo bja Afrika-Borwa. Go kgonthipa gore go na le tpwetpopele go diripitpwe ditheo tpa go beakanya tpa go swana le tpe di tpwelelago ka go kgato ya Thuto le Tlhahlo tpa Kakaretpo:
mabokgoni a polelo a go theeletpa, go bolela, go bala le go ngwala ke ona motheo wa go hlabolla Dipoelo tpa go Ithuta; le tiripo ya ditpweletpwa tpa mehutahuta e fa baithuti sebaka se sebotse sa go utolla ditaba mabapi le bobona, tpa naga ka bophara le tpa ditphabatphaba le go aga tsebo ye e hlabollwago ya lefase.
Tsebotlhaka ke motheo wa go phethagatpa mepongwana ya ka mehla, mme go kgatha tema go mabokgoni a tpa bophelo ao moithuti a a hlokago go ka kalokana le lefase. Leleme ke sebetpa se se ka tlipago kamano ye botse magareng ga moithuti le batho bao a phelago nabo mo setphabeng ka sekgauswi mme pedi yeo leleme le swarwago ka yona, go tlipa katlego goba go se atlege ga diphedipano tpe ntpi le bangwe.
DIPOELO T.A GO ITHUTA
Bokaalo le merero yeo e hlalopitpwego mo godimo a tlemagantpwe go hlola Dipoelo tpa go Ithuta tpe nne. Le ge dipoelo tpe di hlophilwe ka go arogana, di swanetpe go logaganywa ge di rutwa le ge di elwa.
Poelo ya go Ithuta ya 1: Go theeletpa le go bolela
Go theeletpa le go bolela ke motheo wa go ithuta dithuto ka moka. Ka mekgwanakgwana ye e nepagetpego ya go theeletpa le go bolela, baithuti ba kgoboketpa le go amantpha tshedimopo, go aga tsebo, go rarolla mathata, le go hlagipa dintlha le dikgopolo. Mabokgoni a bohlokwa a kgontpha baithuti go lemoga mehola le maikutlo ao a ikepetpego ka gare ga ditpweletpwa tpa go fapana le go hlohla polelo ya kgethollo le yeo e jeletpago.
Poelo ya go Ithuta ya 2: Go bala le go lebelela
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Baithuti ba pomipa mekgwanakgwana ye e fapanego ye e nabilego ya go bala le go lebelela go ya ka morero wa bona wa go bala le mohuta wa setpweletpwa. Ba kgona go kwepipa le go utolla ditlhalopo, ba pupa mehola, dikgopolelo gomme ba fetola ka tsitsinkelo. Ka go bala le go lebelela baithuti ba utolla le go tsinkela maphelo le phedipano ya bona le ba bangwe. Ka go bala dingwalo baithuti ba hwetpa mohlala wa go ka ngwala tpa bona.
Poelo ya go Ithuta ya 3: Go ngwala le go hlagipa
Poelo ya go Ithuta ya 4: Thutapolelo le Tphomipopolelo
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Ka go kopakopana le mehutahuta ya ditpweletpwa, baithuti ba kgona go godipa tphomipo ya bona ya tlotlontpu le go pomipa kwepipo ya bona ya dikarolo tpa polelo ka nepagalo. Ka go tpweletpa tsitsinkelo ye e tseneletpego ba kgona go bona ka fao mehola le dikamano tpa maatla di ikepetpego mo polelong le go lemoga ka fao polelo e ka huetpago ba bangwe ka gona.
KGAOLO YA 3
DIPOELO T.A GO ITHUTA, MAEMO A KELO, DITENG LE
DIKAMANO
Poelo ya go Ithuta ya 1
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
ithuta ka, le go abelana dikgopolo, laetpa kwepipo ya mareo, a swayaswaya ka ga maitemogelo, a pireletpa maemo, a efa phetolo ye e sa itokipetpwago le go fa kanegelo;
thoma le go swarelela poledipano ka go tpweletpa mekgwa ya maleba ya go pielana ka polelo, go tlaleletpa dikgoba le go hlohleletpa ge go nyakega;
fa le go latela ditphupetpo le ditaelo ka nepagalo;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
ithuta ka, le go abelana dikgopolo, laetpa kwepipo ya mareo, a swayaswaya ka ga maitemogelo, a pireletpa maemo, a efa phetolo ye e sa itokipetpwago le go fa kanegelo;
thoma le go swarelela poledipano ka go tpweletpa mekgwa ya maleba ya go pielana ka polelo, go tlaleletpa dikgoba le go hlohleletpa ge go nyakega;
fa le go latela ditphupetpo le ditaelo tpe di raraganego ka nepagalo;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
ithuta ka, le go abelana dikgopolo, laetpa kwepipo ya mareo, a swayaswaya ka ga maitemogelo, a pireletpa maemo, le go fa phetolo ye e sa itokipetpwago le go fa kanegelo;
thoma le go swarelela poledipano ka go tpweletpa mekgwa ya maleba ya go pielana ka polelo, go tlaleletpa dikgoba le go hlohleletpa ka bokgwari ge go nyakega;
fa le go latela ditphupetpo le ditaelo tpe di raranego ka nepagalo;
Poelo ya go Ithuta ya 1 (E tpwela pele)
Go theeletpa le go bolela
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa mabokgoni a go botpollipa le go bega ka ga dikutollo.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
Poelo ya go Ithuta ya 1 (E tpwela pele)
Go theeletpa le go bolela
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
beakanya dintlha ka nyalelano ka go kgetha dikgopolokgolo le dintlha tpa maleba goba mehlala ya go fahlela;
beakanya matseno le merumo ya maswanedi;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
nyakipipa sererwa ka go lebeledipipa mohlwaela wo o nabilego wa methopo;
beakanya dintlha ka nyalelano le go kgetha dikgopolokgolo le dintlha tpa maleba ebilego di nepagetpe goba mehlala ya go fahlela;
lemoga le go kgetha kagego, tlotlontpu, dikarolo tpa polelo le melawana ya polelo;
beakanya matseno le merumo ya maswanedi;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
beakanya dintlha ka nyalelano le go kgetha dikgopolokgolo le dintlha tpa maleba ebilego di nepagetpe goba mehlala ya go fahlela;
lemoga le go kgetha kagego, tlotlontpu, dikarolo tpa polelo le melawana ya polelo;
beakanya matseno le merumo ya maswanedi;
Poelo ya go Ithuta ya 1 (E tpwela pele)
Go theeletpa le go bolela
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
Poelo ya go Ithuta ya 1 (E tpwela pele)
Go theeletpa le go bolela
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga dintlha tpa go fahlela le dikgopolo mme a ahlogantphe magareng ga dintlha le megopolo;
dira dikakanyo le dikahlolo mme a fahlele ka bohlatse;
lemoga le go hlalopa ditlamorago tpa mehuta-polelo bjalo ka polelo ya sethekniki le jakon;
lemoga tswalano magareng ga polelo le setpo, le magareng ga polelo le maatla;
lemoga le go hlohla polelo yeo e lego molaleng ya maikutlo le go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
dira dikakanyo le dikahlolo mme a fahlele ka bohlatse;
lekodipa kamano magareng ga polelo le setpo, le magareng ga polelo le maatla;
lemoga le go hlohla polelo ya go nyakurela ya maikutlo le go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
dira dikakanyo le dikahlolo mme a fahlele ka bohlatse;
lekodipa kamano magareng ga polelo le setpo, le magareng ga polelo le maatla;
lemoga le go hlohla polelo ya go nyakurela ya maikutlo le go hlalefetpa, tshekamelo ka lehlakoreng le tee, kgethollo le go bona dilo ka leihlo le pele bjalo ka mo go propaganda le papatpo.
Poelo ya go Ithuta ya 2
Go bala le go lebelela
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
laetpa mekgwa ye e fapafapanego ya go bala le go lebelela, go kwepipa le go kgahlegelwa:
bala ditpweletpwa ka lebelo gore a kgone go ntpha dikgopolokgolo ka go bala dihlogo, matseno, ditemana tpa mathomo le mafoko a matsenyagae a ditemana;
bala ka thelelo le ka kelotlhoko go ya ka morero le mopomo;
akaretpa dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletpo, ka ntlha ka ntlha le/goba ka temana;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
laetpa mekgwa ye e fapafapanego ya go bala le go lebelela, go kwepipa le go kgahlegelwa:
bala ditpweletpwa ka go kitimisa mahlo gore a kgone go ntpha dikgopolokgolo ka go bala dihlogo, matseno, ditemana tpa mathomo le mafoko a matsenyagae a matseno;
bala ka thelelo le ka kelotlhoko go ya ka morero le mopomo;
akaretpa dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletpo, ka ntlha le/goba ka temana;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
laetpa mekgwa ye e fapafapanego ya go bala le go lebelela, go kwepipa le go kgahlegelwa:
bala ditpweletpwa ka go kitimisa mahlo gore a kgone go ntpha dikgopolokgolo ka go bala dihlogo, matseno, ditemana tpa mathomo le mafoko a matsenyagae a matseno;
bala ka thelelo le ka kelotlhoko go ya ka morero le mopomo;
akaretpa dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletpo, ka ntlha le/goba ka temana;
Poelo ya go Ithuta ya 2 (E tpwela pele)
Go bala le go lebelela
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga phapano magareng ga dintlha le megopolo mme a fe karabo ya gagwe;
lemoga phapano gare ga tlhalopo ya mo pepeneneng le ye e iphihlilego;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
hlalopa phapano magareng ga dintlha le dikgopolelo mme a fahlele karabo ya gagwe;
hlalopa phapano gare ga tlhalopo ya mo pepeneneng le ye e iphihlilego;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
hlalopa phapano magareng ga dintlha le dikgopolelo mme a hlalope karabo ya gagwe;
hlalopa phapano gare ga tlhalopo ya mo pepeneneng le ye e iphihlilego;
Poelo ya go Ithuta ya 2 (E tpwela pele)
Go bala le go lebelela
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga ditpweletpwa, le go di fahlela.
hlalopa tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga ditpweletpwa le go di fahlela ka mo go kgodipago.
lekodipa ka fao polelo le ditshwano di ka bontphago le go betla mehola le maikutlo mo ditpweletpweng:
sekaseka tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga ditpweletpwa le go di fahlela ka mo go kgodipago.
lekodipa ka fao polelo le ditshwano di ka bontphago le go betla mehola le maikutlo mo ditpweletpweng:
sekaseka tlhago ya tlhaolo, tshekamelo ka lehlakoreng le tee le kgethollo mo ditpweletpweng le gore di huetpa tlhalopo bjang.
Poelo ya go Ithuta ya 2 (E tpwela pele)
Go bala le go lebelela
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga le go hlalopa khuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka ponagalo ya mongwalo ka go fapana ga ona le bogolo bja ditlhaka, dihlogo le dihlogwana.
hlalopa ka fao boithekgo le tikologo di tswalanago le moanegwa le/goba kgwekgwe;
hlalopa moya(maikutlo), nako le tlemollo ya lehuto.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga le go hlalopa khuetpokhuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka ponagalo ya mongwalo ka go fapana ga wona le bogolo bja ditlhaka, dihlogo le dihlogwana;
hlatholla le go lekodipa melaetpa le dikgwekgwe le go di tswalanya le ditsopolwa tpe di kgethilwego mo go setpweletpwa ka moka;
lekodipa ka fao boithekgo le tikologo di tswalanago le moanegwa le/goba kgwekgwe;
hlatholla moya (maikutlo), nako, phekgogo ya kgegeo le sephetho (bofelo).
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lemoga le go hlalopa khuetpo ya dithekniki tpe bjalo ka ponagalo ya mongwalo ka go fapana ga wona le bogolo bja ditlhaka, dihlogo le dihlogwana;
hlatholla le go lekodipa melaetpa le dikgwekgwe, le go di tswalanya le ditsopolwa tpe di kgethilwego mo go setpweletpwa ka moka;
lekodipa ka fao boithekgo le tikologo di tswalanago le moanegwa le/goba kgwekgwe;
hlatholla moya (maikutlo), nako, phekgogo ya kgegeo le dithumo (diphetho).
Poelo ya go Ithuta ya 2 (E tpwela pele)
Go bala le go lebelela
Moithuti o kgona go bala le go lebelela gore a kwepipe le go sekaseka ka tsitsinkelo, a kgone le go araba mohlwaela wo o nabilego wa ditpweletpwa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
papadi/tiragatpo le thuto ya filimi:
hlalopa kamano magareng ga poledipano le ditiragalo, le gare ga baanegwa le kgwekgwe;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
papadi/tiragatpo le thuto ya filimi:
sekaseka poledipano le ditiragalo, le tswalano ya tpona le baanegwa le kgwekgwe;
lemoga le go sekaseka molaetpa le kgwekgwe le gore di logagane bjang le dikarolwana ka moka tpa ditpweletpwa;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
papadi/tiragatpo le thuto ya filimi:
sekaseka poledipano le ditiragalo, le tswalano ya tpona le baanegwa le kgwekgwe;
lemoga le go sekaseka molaetpa le kgwekgwe le gore di ama bjang ditpweletpwa;
Poelo ya go Ithuta ya 3
Go ngwala le go hlagipa
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
fetolela tshedimopo ye e kgethilwego go tpwa go mohuta wo mongwe go ya go wo mongwe, bjalo ka go tpwa go kerafo go ya go mokgwa wa temana;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
fetolela mohlwaela wo o nabilego wa tshedimopo go tpwa go mohuta wo mongwe go ya go wo mongwe, bjalo ka go tpwa go kerafo go ya go mokgwa wa temana;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
fetolela mohlwaela wa tshedimopo go tpwa go mohuta wo mongwe go ya go wo mongwe, bjalo ka go tpwa go kerafo go ya go mokgwa wa temana;
Poelo ya go Ithuta ya 3 (E tpwela pele)
Go ngwala le go hlagipa
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
leka mekgwanakgwana ya go pomipa kagego le setaele ge ba itlhamela ditpweletpwa;
lemoga le go pomipa ka nepagalo ditlabakelo tpe di kgethilwego tpa setaele le makgethepolelo bjalo ka polelo ya dika, kgethontpu, tlhalopo ye botsebotse, polelo ya mmoledi le setaele sa mong, segalo, dika, mmala, peakanyo ya mantpu le modumo;
pomipa mehutahuta ya mafoko le mafoko a botelele bjo bo fapanego le dibopego tpa go fapana;
pomipa melawana ya go bopa ditemana go tlipa nyalelano ya dikgopolo ka go diripa lefokohlogo, matseno le morumo, tatelelano ya ditemana ya go kwagala, tiragalo le poelo, papetpo le phapantpho;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletpi ka bokgwari thulaganyong ge go beakanywa;
leka mekgwanakgwana ya go pomipa kagego le setaele ge ba itlhamela ditpweletpwa;
lemoga le go pomipa ka nepagalo mohlwaela wo o nabilego wa ditlabakelo tpe di kgethilwego tpa setaele le makgethepolelo bjalo ka polelo ya dika, kgethontpu, tlhalopo ye botsebotse, polelo ya mmoledi le setaele sa mong, segalo, dika, mmala, peakanyo ya mantpu le modumo;
pomipa ka go naba mehutahuta ya mafoko le mafoko le mafoko a botelele le dibopego tpa go fapana go tlipa dipoelo;
pomipa melao ya go bopa ditemana ka nepagalo go tlipa nyalelano ya dikgopolo ka go diripa lefokotaba, matseno le morumo, tatelelano ya go kwagala ya ditemana, tiragalo le poelo, papetpo le phapantpho;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletpi ka bokgwari thulaganyong ge go beakanywa;
leka mekgwanakgwana ya go pomipa kagego le setaele ge ba itlhamela ditpweletpwa;
lemoga le go pomipa ka nepagalo ditlabakelo tpe di kgethilwego tpa setaele le makgethepolelo bjalo ka polelo ya dika, kgethontpu, tlhalopo ye botsebotse, polelo ya mmoledi le setaele sa mong, segalo, dika, mmala, peakanyo ya mantpu le modumo;
pomipa ka go naba mehutahuta ya mafoko, le mafoko a botelele le dibopego tpa go fapana ka bokgwari;
pomipa melao ya go bopa ditemana ka nepagalo go tlipa nyalelano ya dikgopolo ka go diripa lefokotaba, matseno le morumo, tatelelano ya go kwagala ya ditemana, tiragalo le poelo, papetpo le phapantpho;
Poelo ya go Ithuta ya 3 (E tpwela pele)
Go ngwala le go hlagipa
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
dikgopolo.
lekola gape sengwalwa se se feleletpego maikemipetpo e le go kaonafatpa nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo;
lekola gape ge e ka ba diteng, setaele, retpistara le ditlamorago di nepagetpe go ya ka, morero, baamogedi ba tshedimopo le dikamano;
swarelela go ntlhaponelo ya mong le dintlheng tpa go fahlela ka boitshepo bjo bo kaonafalago;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lekodipa ge e ka ba diteng, setaele, retpistara le ditlamorago di nepagetpe go ya ka morero, baamogedi ba tshedimopo le dikamano;
swarelela go ntlhaponelo ya mong le dintlheng tpa go fahlela ka boitshepo le ka bokgoni;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
lekodipa ge e ka ba diteng, setaele, retpistara le ditlamorago di nepagetpe go ya ka morero, baamogedi ba tshedimopo le dikamano;
Poelo ya go Ithuta ya 3 (E tpwela pele)
Go ngwala le go hlagipa
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
le go rulaganya;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
le go rulaganya;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
le go rulaganya;
Poelo ya go Ithuta ya 4 Thutapolelo le Tphomipopolelo
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa tsebo ya mohlwaela wa paterone ya mopeleto, melao le melawana mantpung a maswa le/goba a bothata mme a itirele lenaneontpu la mopeleto;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa tsebo ya mohlwaela wo o nabilego wa paterone ya mopeleto, melao le melawana mantpung a maswa le/goba a bothata mme a itirele lenaneontpu la mopeleto;
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
Poelo ya go Ithuta ya 4 (E tpwela pele)
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
tee bakeng sa sekafoko ka nepagalo.
pomipa mafokonolo ka nepagalo a be a hlame mafokontpi le mafokofokwana a mmakgonthe ka go pomipa dithabe, dikafoko le makopanyi;
pomipa polelo makgethe bjalo ka dika,
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa mafokonolo ka nepagalo a be a hlame mafokontpi le mafokofokwana a mmakgonthe ka go pomipa dithabe, dikafoko le makopanyi ka nepagalo;
pomipa mohlwaela wo o nabilego wa polelo ya dika bjalo ka dika, dikapolelo le diema tpa maleba.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
pomipa mafokonolo ka nepagalo a be a hlame mafokontpi le mafokofokwana a mmakgonthe ka go pomipa dithabe, dikafoko le makopanyi;
pomipa polelo ya dika bjalo ka dika, dikapolelo le diema tpa maleba.
Poelo ya go Ithuta ya 4 (E tpwela pele)
Moithuti o kgona go pomipa dikarolo le melawana ya polelo ka nepagalo le ka bokgwari.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
dikapolelo le diema tpa maleba;
godipa go ba le pedi le tsitsinkelo polelong:
sekaseka mokgwa wo melaetpa ya mo pepeneneng le ye e iphihlego, mehola le maitshwaro, di laetpago maemo a seboledi/moamogedi wa tshedimopo/mmadi/molebeledi;
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go jeletpa gore a tpweletpe mekgwa ye mengwe ya go itlhalopa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
godipa go ba le pedi le tsitsinkelo polelong:
sekaseka le go hlalopa mokgwa wo melaetpa ya mo pepeneneng le ye e iphihlego, mehola le maitshwaro, di laetpago maemo a seboledi/moamogedi wa tshedimopo/mmadi/ molebeledi;
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego ka boimanyana, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go jeletpa gore a tpweletpe le go fahlela mekgwa ye mengwe ya go itlhalopa.
Maemo a Kelo
Re lemoga se ge moithuti a kgona go:
godipa go ba le pedi le tsitsinkelo polelong:
sekaseka mokgwa wo melaetpa ya mo pepeneneng le ye e iphihlego, mehola le maitshwaro, di laetpago maemo a seboledi/moamogedi wa tshedimopo/mmadi/molebeledi;
lemoga le go hlohla polelo ye e sekamego, ye e tpweletpago kgethollo, ya maikutlo, ya go hlohleletpa le ya go jeletpa gore a tpweletpe mekgwa ye mengwe ya go itlhalopa.
DITENG LE DIKAMANO T.EO DI DIRI.WAGO GO FIHLELELA MAEMO A KELO
Diteng le dikamano mo karolong ye, di filwe go phihlelelo ya Maemo a Kelo. Diteng tpe di bontphwago di swanetpe go pomipwa ka tsela ye e lego gore di tla thupa moithuti go tpwela pele go ka fihlelela Dipoelo tpa go Ithuta. Diteng di swanetpe go pomela Dipoelo tpa go Ithuta mme e se be sephetho ka botpona. Dikamano tpeo di pipinywago di tla kgontpha diteng gore di itseparele mo maemong ao moithuti a a kwepipago/ tsebago mme ka go dira bjalo a thupa mo go ruteng le go ithuteng. Morutipi o swanetpe go lemoga le go pomipa dikamano tpe di tlwaelegilego, le ge e le tpeo di sa fiwago mo, tpeo di tla nyalelanago le maitemogelo a baithuti. Diteng le dikamano ge di nyalantphwa le phihlelelo ya Maemo a Kelo, di fa mohlala wa tpweletpo ya Lenaneo la go Ithuta. Ditphupatsela tpa Lenaneo la go Ithuta di tla fa dintlha ka botlalo mabapi le se.
Ka gona, ditpweletpwa ke mothopo wo mogolo wa 'diteng' le 'dikamano' ge go ithutwa le ge go rutwa polelo ka mokgwa wa go e diripa le ka togagano.
Mohlwaela wo o nabilego wa dintlhakemo;
Mehlala ya polelobolelwa le polelongwalwa yeo e latelago melao ya popopolelo ka bophara gore e be mohlala go baithuti, le bona ba be le bokgoni bja go diripa polelo gabotse;
Tswalano ya maatla lelemeng le magareng ga maleme;
Ditaele ka mehutahuta le ditlabakelo tpa setaele tpe bjalo ka mohlwaela wo o nabilego wa polelo ya makgethe le polelo ye motho a itlhamelago yona.
Mokgwa wa go ithuta polelo wo o theilwego godimo ga ditpweletpwa le mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o ithekgile godimo ga tphomipo le tpweletpo ye e sa emipego ya ditpweletpwa.
Mokgwa wa go ithuta polelo bjalo ka ge e diripwa o pupa gore ge a ithuta polelo, moithuti o swanetpe go fiwa nako le sebaka se sentpi sa go pomipa le go tpweletpa polelo ka go bolela mo mererong ya phedipano goba tiripo. Go ithuta polelo go swanetpe go ba tshepetpo ya tlhago, tshepetpo ya go hloka melawanalawana, ye e ipwago ka phapoping fao tsebotlhaka ya makgoni a go bala/lebelela le a go ngwala/hlagipa a ithutwago ka mokgwa wa tlhago baithuti ba bala ka go diripa mopomo wo montpi wa go bala, gomme ba ithuta go ngwala ka go dira mopomo wo montpi wa go ngwala.
DIT.WELET.WA T.E DI DIRI.WAGO GE GO RUTWA LELEME LA KA GAE KA GO LOGAGANYA, KREITI YA 10 - 12
KGAOLO YA 4
KELO
MATSENO
Go kgonthipa gore dipoelo tpa kelo di ka hwetpagala le go pomipetpwa merero ya go fapafapana mo dinakong tpe di tlago, dipoelo di swanetpe go rekhotwa. Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota tpwelopele ya baithuti. Ye mengwe ya mekgwa yeo e tla hlohlomipwa mo kgaolong ye. Mekgwa ye mengwe e ahlaahlwa go ya ka thuto ye e itpego mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
MABAKA A GO ELA
Pele ga ge morutipi goba morutipigadi a ka ela bokgoni bja baithuti, go bohlokwa gore morero wa kelo o kwepipegego gabotse. Go kwepipa le go tseba morero wa kelo go dira gore go be le nyalelano magareng ga morero le mekgwa ya kelo, gore sephetho sa kelo seo se tla tpewago e be seo se nepagetpego go ya ka morero.
Go na le mabaka a mantpi ao a dirago gore baithuti ba lekolwe. Magareng ga a mangwe, kelo e thupa go lebeledipipa tpwelopele le go fa pego, kelonyakipipo ye e lebeletpego go tlopa mapheko dithutong, kgethong, go hlahleng, go feng thekgo dithutong, go ntphiweng ga mangwalo a bohlatse le go hlatlopweng.
Mo go kharikhulamo ye, go ithuta le go ela bokgoni bja baithuti ke selo se tee. Kelo e thupa baithuti gore ba ele mohola wa go ithuta. E ba thupa go ba le tshedimopo ka ga tpwelopele ya bona le go ba kgontpha go ba le boikarabelo le go tpea diphetho mabapi le go ithuta ga bona. Se se pupa gore kelo e fa tshedimopo ya ge ekaba
Maleme - Sepedi Leleme la Gae go ruta le go ithuta go ba le katlego mabapi le phihlelelo ya dipoelo tpe di lebeletpwego. Ge kelo e laetpa go se be le tpwelopele, gona dithulaganyo tpeo di dirilwego di ka fetopwa mme gwa hlangwa tpe diswa.
MEHUTA YA KELO
Karolo ye e ahlaahla mehuta ye e latelago ya dikelo:
kelo ya motheo;
Kelo ya Motheo
Kelo ya motheo e bohlokwa mathomong a mphato, empa e ka ba le mo mathomong a sediko sefe se goba sefe sa go ithuta. E pomipetpwa go hwetpa seo baithuti ba petpego ba se tseba le gona ba se kgona. Yona e thupa go rulaganywa mananeo ditiragatpo le tpweletpopele ya Lenaneo la go Ithuta. Go rekhotwa ga yona ga go ka sebopego se se itpego.
Kelo ye nngwe le ye nngwe e ka pomipetpwa go nyakipipa, go hwetpa seo goba tpeo di hlolago mapheko a go ithuta. Kelonyakipipo e thupa gore go hwetpwe mekgwa ya go fa thekgo ya maleba goba go bona tlhokego ya go hwetpa thupo ya ditsebi gore go tle go be le kaonafalo le tpwelopele. E poma bjalo ka ntlhanetefatpo ya go thupa go hlalopipa maikemipetpo a Lenaneo la go Ithuta, goba go lekodipa go rutwa/ruta moo go sego gwa phethagatpwa, e le ka maikemipetpo a go tlipa mekgwa ya go kaonafatpa.
Kelo ye nngwe le ye nngwe ye e pomipetpwago go sedimopa moithuti ka mopomo wa gagwe e phethagatpa morero wa kelokago. Kelokago e bohlokwahlokwa mo go ruteng le go ithuteng. E lekodipa le go fa thekgo mo go ithuteng. Bakgathatema ka moka ba pomipa mohuta wo wa kelo go hwetpa tshedimopo ka ga tpwelopele ya baithuti. Tshwayotshwayo ya go aga (ya mohola) ke karolo ye bohlokwa ya kelokago mabapi le nepo ya go aga.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae mafelelong a yuniti ya thuto le mafelelong a kotara, kgwedi, bogareng bja ngwaga goba mafelelong a ngwaga. Kelophetho e swanetpe go beakanywa le gona go pomipwa ka mekgwanakgwana ya go fapanafapana go kgontpha baithuti gore ba laetpe makgoni a bona.
NA KELO E SWANET.E GO DIRA ENG GONA E BE BJANG?
nepa gabotse;
logaganywa le go ruta le go ithuta;
thewa godimo ga dinyakwa tpe di beilwego pele tpa Maemo a Kelo;
fa baithuti sebaka seo se oketpegileng;
hloka bosodi le gona e dumelele moithuti go tpea nako ya gagwe dumelela go fetola kgopolo/mokgwa ge go nyakega;
MOKGWA WA GO ELA
Ka ge kelo ka e tee ka e tee e ka se tshephagale goba ya amogelega ka boyona, sephetho ka ga tpwelopele ya moithuti se swanetpe go tpewa ka morago ga dikelo tpa go feta botee. Se ke motheo wa Kelotpweledi. Kelotpweledi ke mokgwa wa kelo wo o theilwego mo go tpeweng sephetho ka go hlokomedipipa dikelo le ditiragalo ka moka tpe di bilego gona dinakong tpa go fapafapana ge go ithutwa. Kelotpweledi e akaretpa dikelo ka moka tpe di bilego gona mo ngwageng, go pomipwa mekgwa ya go fapafapana ya kelo bjalo ka molekwana, ditlhahlobo, diprotpeke le mepomo. Go akaretpwa dikelo tpa go laodipa, go ngwala le tpa taetpo. Bohlatse ka moka bjo baithuti ba bo tpweletpago bjalo ka karolo ya Kelotpweledi bo kgobokeletpwa ka gare ga potfolio. Dithuto ka go fapafapana di na le dinyakwa tpa tpona mabapi le seo se swanetpego go ba ka gare ga potfolio. Se se ahlaahlwa ka botlalo mo go Ditphupatsela tpa Mananeo a go Ithuta.
Kelotpweledi e theilwe godimo ga phapopi gammogo le sekolo mme e hlokomedipipa go tpwetpa pele kgafetpakgafetpa ga kelo bjalo ka karolo ya go ruta le go ithuta. Letpatpi ka letpatpi ge barutipi ba dutpe ba ruta, ba kgona go tseba baithuti ka botlalo, ka go ba botpipa dipotpipo, go ba lekodipa ka go ba lebelela ge ba diripana le ba bangwe le go kopakopana le bona.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
MEKGWA YA KELO
Kelo ka bowena
Dipoelo tpa go Ithuta ka moka le Maemo a Kelo di pepeneneng. Baithuti ba a tseba gore go lebeletpwe eng go tpwa go bona. Ka fao, baithuti ba ka kgatha tema ye bohlokwa ya kelo ka go ela bokgoni bja mopomo wa bona (ba itekola) pele ba o fa morutipi. Go lebeledipipa mopomo wa mong ke karolo ye bohlokwa ya go ithuta.
Kelo ka sethaka
Kelo ka sethaka, ka tphomipo ya lenaneotshwaiwa goba lenaneotekolo (rubriki), e thupa baithuti bao mopomo wa bona o lekolwago le bao ba lekolago. Go fana dinyakwa tpa kelo go matlafatpa baithuti go ela bokgoni bja mepomo ya bona le ya ba bangwe.
Kelo ya sehlopha
MEKGWA YA GO KGOBOKET.A BOHLATSE BJA KELO
Go na le mekgwa ya go fapafapana ya go kgoboketpa bohlatse bja kelo. Ye mengwe ya yona e ahlaahlwa ka mo tlase.
Kelo ye e theilwego godimo ga kelotlhoko
Kelo ye e theilwego godimo ga melekwana
Kelo ye e theilwego godimo ga melekwana e na le sebopego se se itpego sa go kgontpha barutipi go ka kgoboketpa bohlatse bja go swana bja baithuti ka moka, ka tsela e tee le gona ka nako e tee. Mohuta wo wa kelo o tpweletpa bohlatse bjoo bo ka netefatpwago ka dintlha goba meputso ye e itpego. Melekwana le ditlhahlobo e sa le karolo ye bohlokwa ya Kharikhulamo ge di pomipwa ka tshwanelo ka ge di efa bohlatse bjo bobotse ka ga tsebo yeo e hweditpwego.
Kelo ye e theilwego godimo ga mepongwana
Maikemipetpo a mokgwa wa kelo ye e theilwego godimo ga mepongwana goba go taetpo ke go laetpa ge e ka ba baithuti ba kgona go diripa tsebo yeo ba e kgobokeditpego mo mabakeng a a sa tlwaelegago goba ka ntle ga phapopi. Kelotaetpo e akaretpa go diragatpa dikarolo tpa dithuto, go lekola ka fao baithuti ba diragatpago teori. Dintlha-kelo, maemo goba melawana yeo mopongwana o tla lekolwago go ya ka yona e hlalopwa ka mekgwa ya go fapafapana bjalo ka dirubriki goba lenaneo la mepongwana, e thupa morutipi/morutipigadi go dira kelo ya seprofepenale go lekola bokgoni bja moithuti yo mongwe le yo mongwe.
GO REKHOTA LE GO BEGA
Go na le mekgwa ye e fapafapanego ya go rekhota. Gantpi go fela go eba bothata go ka aroganya mekgwa ya go rekhota go mekgwa ya go lekodipa (swaya) maitekelo a baithuti.
Mehlala ya mehuta ya go rekhota ke ye e latelago:
Ye nngwe le ye nngwe e ahlaahlwa mo ditemaneng tpe di latelago.
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
Dikala tpa go lekanyetpa ke mokgwa wo mongwe le wo mongwe wa go swaya, fao seka (bjalo ka A goba B) goba moputso (bjalo ka 5/10 goba 50%) o hlalopwago ka botlalo go nyalantpha moputso wo o bontphwago le tlhalopo ya makgoni ao a lebeletpwego go fihlelela moputso woo. Tlhalopo e bohlokwa go feta moputso wo o filwego mo tshepetpong ya go ruta le go ithuta ka ge e efa baithuti ponagalo ye kaone ka ga seo se fihleletpwego le gore ke kae le gona ke ka lebaka la eng go ithuta ga bona go se gwa fihlelela seo se bego se nepilwe. Mokgwa wa kgale wa go swaya o be o pomipa dikala tpa go lekanyetpa ntle le go fa tlhalopo ka botlalo, go be go se bonolo go hwetpa katlego le bofokodi bja baithuti mo go dipoelo tpe di lebeletpwego. Setatamente sa Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se pomipa sekala sa dintlha-tshela go laetpa phihlelelo.
Ke tsebo efe yeo e swanetpego go bonagala?
Ke makgoni afe ao a swanetpego go pomipwa goba ke tiragalo efe ye e swanetpego go dirwa?
Go bega maitekelo le diphihlelelo
Tlhalopo ya Kharikhulamo ya Setphaba Dikreiting tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo) se itswalanya le sekala sa phihlelelo ya dintlha-tshela. Sekala seo se ka tsela ye mo go Lenaneo 4.1
- 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo)
Bokgoni bjo bobotse kudukudu 80-100
Bokgoni bjo bobotse kudu 60-79
Bokgoni bjo bo lekanego 40-49
Bokgoni bja go ipega 30-39
Bokgoni bja go hlaelela kudu 0-29
DITLHALO.I T.A MAKGONI A DITHUTO
Maleme - Sepedi Leleme la Gae
Go ya ka motheo le tshepetpo ya kelo ye e theilwego godimo ga dipoelo, dikelo ka moka tpa sekolong tpa ka gare le tpa ka ntle, di swanetpe go ya ka dinyakwa tpe di beilwego (maemo-tekanyetpo). Meputso le ge go le bjalo, e ka pomipetpwa, go lekodipipa/lekanya mepongwana ya kelo ye e itpego, empa mepongwana ya kelo e swanetpe go elwa ka botlalo go ya ka dirubriki e sego ka go no swaya dikarabo tpe di nepagetpego le go fa meputso go ya ka maswao ao a filwego. Ditlhalopi tpa Bokgoni tpa thuto di hlatholla bonnyane bja bokgoni, tsebo, boitshwaro le mehola yeo e ka laetpwago ke moithuti go laetpa phihlelelo ya bokgoni kgatong ye nngwe le ye nngwe ya sekala sa phihlelelo.
Tlhatlopo mo Dikreiting tpa 10 le 11 e tla ba ya kelo ya mo sekolong fela, gomme e swanetpe go tlangwa ke mabaka a go swana le a Setifikeiti sa Thuto le Tlhahlo tpe di Tpweletpego. Dinyakwa, mabaka, melao ya go kopanya, le ya go fetipetpa mephatong ye mengwe e hlalopitpwe ka botlalo mo go Tlhako ya Morero wa Kelo wa Boithutelo ya Dikreiti tpa 10 - 12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretpo).
MOKGWA WO KARATA YA PEGO E SWANET.EGO GO LEBELEGA KA GONA
bokgoni bjo bo fihleletpwego mabapi le dipoelo;
fao moithuti a nago le bokgoni kudu;
thekgo ye e nyakegago goba e filwego, ge go hlokega;
leina la sekolo;
leina la moithuti;
mphato wa moithuti;
ngwaga le kotara;
fao go saenago motswadi goba moemedi wa motswadi;
fao go saenago morutipi le hlogo ya sekolo;
letpatpikgwedi la go tswalelwa le la go bulwa ga dikolo;
setempe sa sekolo; le ditlhalopo tpa go tla sekolong ga moithuti.
KELO YA BAITHUTI BA BA NAGO LE MAPHEKO MO GO ITHUTENG
DITLHALO.I T.A BOKGONI T.A LELEME LA GAE
80%-100% Bokgoni bjo bobotse kudukudu
Mo bofelong bja Kreiti ya 10 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bobotse kudukudu a ka:
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpa nepagalo ye e golago tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; ngwala malebana le baamogedi ba go fapana ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka mokgwa wa tshwarelelo, wa tlhohleletpo le wa bohlami ebile a laetpa bohlatse bja setaele sa mong se se hlabologago; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka boikemo go kgonthipa kaonafatpo.
Mo bofelong bja Kreiti ya 11 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bobotse kudukudu a ka:
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ya maemo a godimo ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go hlatholla, sekaseka, lekodipa le go hlalopa tshedimopo go mohlwaela wo o nabilego wa merero; pomipa polelo a laetpa thelelo le boikwagatpo bja maemo mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
Mo bofelong bja Kreiti ya 12 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bobotse kudukudu a ka:
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ya maemo a godimo ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go hlatholla, sekaseka, lekodipa le go amantpha tshedimopo go mohlwaela wo o nabilego wa merero; pomipa polelo a laetpa thelelo le boikwagatpo bja maemo mo mabakeng a mehutahuta a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ka tseparelo ditpweletpwa tpa boitlhamelo, tpe di nago le nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo ebile di nepagetpe; ngwala ka bokgoni malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego ka go fapana; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka mokgwa wa tshwarelelo, tlhohleletpo le wa bohlami, laetpa bohlatse bjo bo bonalago bja setaele sa mong; hlabolla le go kaonafatpa dingwalwa ka boikemo go hlagipa setpweletpwa se se hlamegilego gabotse.
Bokgoni bjo bobotse polelo ka boitshepo le ka nepagalo ye e golago;
kudukudu lemoga, hlatholla, sekaseka le go hlalopa
Sekala
60%-79% Bokgoni bjo bobotse kudu
Mo bofelong bja Kreiti ya 10 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bobotse kudu a ka:
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe gantpi di nago le boitlhamelo, nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo empa ka nepagalo ye e sa felelago; ngwala malebana le baamogedi ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka mokgwa wa tshwarelelo, wa tlhohleletpo le bohlami ebile a laetpa bohlatse bja setaele sa mong se se hlabologago; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa gantpi ka boikemo go kgonthipa kaonafatpo ya dingwalwa tpeo.
Mo bofelong bja Kreiti ya 11 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bobotse kudu a ka:
Mo bofelong bja Kreiti ya 12 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bobotse kudu a ka:
bolela le go hlagipa ka boitshepo ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka tshwarelelo le ka tseparelo; laetpa kelohloko ye e hlabolotpwego o kudu ya polelo a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga, hlatholla, sekaseka le go lekodipa tshedimopo ka nepagalo go merero ye e fapanego; pomipa polelo gantpi ka thelelo le boikwagatpo mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
Bokgoni bjo bobotse polelo ka boitshepo le nepagalo ye e kudu hlabologago; lemoga, hlatholla, sekaseka le go
Sekala
Mo bofelong bja Kreiti ya 10 moithuti yo a nago le bokgoni bja go kgotsofatpa a ka:
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo bja go ipega; laetpa kelohloko ya go ipega ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go lemoga, hlatholla le go hlalopa tshedimopo go merero ye e fapanego empa a hwetpa bothata go sekaseka le go hlalopa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bo amogelegago mo mabakeng a a tlwaelegilego a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ya go amogelega; ngwala gabotsenyana malebana le baamogedi ba go fapana ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le tsepelelo ya go ipega empa ka bohlatse bjo bonnyane bja boitlhamelo le setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo e se kae go kgonthipipa kaonafatpo ya dingwalwa tpeo.
Mo bofelong bja Kreiti ya 11 moithuti yo a nago le bokgoni bja go kgotsofatpa a ka:
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo bja go ipega; laetpa kelohloko ye e oketpegago ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsitsinkelo go hlatholla le go hlalopa tshedimopo go merero ye e fapanego empa a dika-dika ge a sekaseka le ge a lekodipa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bo amogelegago mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ya go amogelega; mabakeng a mantpi a ngwalo malebana le baamogedi ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego tpa go fapana; beakanya dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le tsepelelo ka go ipega empa a na le bohlatse bjo bonnyane bja boitlhamelo le setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo e se kae go kgonthipipa kaonafatpo ya dingwalwa tpeo.
Mo bofelong bja Kreiti ya 12 moithuti yo a nago le bokgoni bja go kgotsofatpa a ka:
bolela le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo ka boitshepo; laetpa kelohloko ya polelo, a be a diripe polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa ka tsintsinkelo go hlatholla le go sekaseka tshedimopo go merero ye e fapanego empa a dika-dika ge a sekaseka le ge a lekodipa; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bo amogelegago mo mabakeng a go fapana a kgokagano.
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di nago le boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ya go amogelega; ngwalo malebana le baamogedi ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; beakanya gantpi dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo le tsepelelo ya go ipega empa ka bohlatse bjo bonnyane bja boitlhamelo le setaele sa mong se se hlabologago; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo e se kae go kgonthipipa kaonafatpo.
Bokgoni bja go polelo ebile a e pomipa ka nepagalo ye e kgotsofatpa amogelegago; lemoga, hlatholla, sekaseka le go
Sekala
40%-49% Bokgoni bjo bo lekanego
Mo bofelong bja Kreiti ya 10 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bo lekanego a ka:
fa tlhokomedipo ye e lekanego ya boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ge a ngwala le ge a hlagipa ditpweletpwa; ngwala mo go lekanego malebana le baamogedi ba ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; hlabolla mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa ka bohlami, a sa hlalope ka botlao, le tsepelelo e le ye nnyane; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa fela ka tlhahlo ya go tsenelela go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
Mo bofelong bja Kreiti ya 11 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bo lekanego a ka:
fa tlhokomedipo ye e lekanego ya boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ge a ngwala le ge a hlagipa ditpweletpwa; ngwala mo go lekanego malebana le baamogedi ba ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; hlabolla mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa a laetpa bohlami bo bo nnyane, a sa hlalope ka botlalo, le tsepelelo e le ye nnyane; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa empa a nyaka tlhahlo ya go tsenelela go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
Mo bofelong bja Kreiti ya 12 moithuti yo a nago le bokgoni bjo bo lekanego a ka:
fa tlhokomedipo ye e lekanego ya boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo ge a ngwala le ge a hlagipa ditpweletpwa; ngwala mo go lekanego malebana le baamogedi ba ba fapanego ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego; hlabolla mo go lekanego dikgopolo le dintlha tpa go fahlela empa a laetpa bohlami, peakanyo ye e tletpego le ka tsepelelo ye nnyane; laetpa bohlatse bjo bo lekanego bja setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa empa o nyaka tlhahlo go kgonthipipa kaonafatpo ye e lekanego ya dingwalwa tpeo.
Bokgoni bjo bo le melawana ya polelo ebile ka nako tpe dingwe lekanego a di pomipa ka nepagalo; lemoga le go hlatholla
30%-39% Bokgoni bja go ipega
Mo bofelong bja Kreiti ya 10 moithuti yo a nago le bokgoni bja go ipega a ka:
bolela le go hlagipa ditpweletpwa empa a fela a timelelwa ke nyalelano le kgohlagano ya dikgopolo; pomipa polelo empa o laetpa tlhokego ye e piipago ya kelohloko ya polelo ye e bontphago pedi le tlhompho; theeletpa gannyane ka tsitsinkelo goba a lemoga, hlatholla, sekaseka le go hlalopa gannyane tshedimopo go merero ye e fapanego; pomipa polelo ka thelelo le boikwagatpo bjo bonnyane mo mabakeng a a tlwaelegilego a kgokagano.
Mo bofelong bja Kreiti ya 11 moithuti yo a nago le bokgoni bja go ipega a ka:
Mo bofelong bja Kreiti ya 12 moithuti yo a nago le bokgoni bja go ipega a ka:
ngwala le go hlagipa ditpweletpwa tpe di hlaelago boitlhamelo, nyalelano, kgohlagano ya dikgopolo le nepagalo mme ga a fe tlhokomedipo ye e lekanego ya baamogedi ba ba fapaneng ba tshedimopo, merero, dikamano le dikagego ge a ngwala; hlabolla dikgopolo le dintlha tpa go fahlela ka botlalo bja maleba empa ka tsepelelo ya go fetoga-fetoga, le ntle le bohlatse bja bohlami goba setaele sa mong; bupeletpa le go rulaganya dingwalwa ka tlhahlo ye e sa kgaotpego empa o laetpa kaonafatpo ya go hlaelela.
Bokgoni bja go ipega melawana ya polelo mme o swara bothata go di
Sekala
0%-29% Bokgoni bja go hlaelela kudu
Mo bofelong bja Kreiti ya 10 moithuti yo a nago le bokgoni bja go hlaelela kudu a ka:
Mo bofelong bja Kreiti ya 11 moithuti yo a nago le bokgoni bja go hlaelela kudu a ka:
Mo bofelong bja Kreiti ya 12 moithuti yo a nago le bokgoni bja go hlaelela kudu a ka:
Maleme - Sepedi Leleme la Gae lebelela - ke go lahlela mahlo dingwalong le ditpweletpweng tpe di bonwago, go di boga lefapa - dithuto tpe di nyalelanago ge di beakantphitpwe felo go tee mo di ka pomago bjalo ka legae la dithuto di bopa lefapa lefokotaba - lefoko la mathomo mo temaneng leo le akaretpago mooko wa temana yeo, le laetsa sererwa lehlalopagotee - lentpu leo ka tlhalopo le swanago le lengwe mo polelong, bjalo ka thipa le mphaka lekanyetpa - ke go hlahloba e le go leka go lekola gore mopomo o phethagetpe lelatodi - lentpu leo ka tlhalopo e lego leganetpi la le lengwe mo polelong, bjalo ka nona le ota leleme la ka gae - ke polelo ye e aparetpego tikologo yeo bana ba golago ka gare ga yona, ka gae le mo motseng mme ke yona ya pele yeo ba ithutago go nagana ka yona. Go a kgonega go ba le dipolelo tpe pedi goba go feta, tpa ka gae, ka gona baithuti ba ka ba le maleme a mabedi a ka gae lelemetlaleletpo - leleme leo go ithutwago lona morago ga go ithuta leleme la ka gae lenaneotekolo - rubriki ke mo go ngwadilwego dikraeteria tpa go swaya taodipo goba sengwalwa lengwalo la pegelo - ke sengwalwa goba pukwana mo go yona go hlagago kakaretpo ka ga tsela yeo e latetpwego ge go hlangwa ditatamente tpa kharikhulamo tpa dithuto ka moka tpeo di tlo go rutwa mo kgatong ye ya Thuto Tlhahlo ye e tpwetpego le Pele logaganya - go nyalantpha dintlha goba dikgopolo mabopi - ke dihlogo le meselana, ka nako ye nngwe di diripwa go laetpa lefelo maadingwa - ke mantpu a a adimilwego malemeng a mangwe ka ge leleme le a hloka maemo a borutegi - go hlalopwa mangwalo a dithuto ao motho a ikhumanetpego wona ao a laetpago gore o rutegile go fihla kae; ge go thwe mangwalo ga go bolelwe fela ka dipampiri
Maemo a Kelo - ke bokgoni bja polelo, tsebo le mehola bjo moithuti a tlogo bo laetpa ge a lekolwa, ka gona ke ditsela tpeo di tlogo diripwa go ela Poelo ya Go ithuta. maemo - le diripitpwe ka mekgwa ye meraro 1: go hlalopwa sehlopha sa batho go ya ka maemo a bona, ke ba maemo a godimo goba a tlase go ya ka tsela ye ba phelago ka gona 2: maleme a rutwa go ya ka maemo a gore ke leleme la ka gae goba la tlaleletpo la pele goba la bobedi 3: ge go lekolwa tpwelopele ya baithuti ge ba ithuta goba ba rutwa ba tla fihlelela maemo a a itpego a kelo ka gona go bolelwa ka Maemo a Kelo maikutlo - e pomipitpwe gabedi go laetpa moya wo o renago mo poledipanong goba mo setpweletpweng sa bokgabo. La bobedi e laeditpe tsela yeo motho a ikwago makgethepolelo - dipotpipo tpe di botpipwago go gatelela gomme di sa nyake karabo maeto a bodutwana - ke seo re ka rego ke go nagana taba o ralala le naga ka monagano makgoni - ke bokgoni bjo moithuti a bo laetpago ge a ithuta; ge a le a mantpi a bitpwa makgoni malementpi / dipolelontpi - tsebo ya maleme a mantpi le bokgoni bja go a bolela mangwalo - ke ditifikeiti tpeo di amogelwago bofelong bja dithuto matsenyagae - ke lefoko la mathomo la temana, e ka ba la temana ya matseno, mmele goba morumo mehola - go hlalopwa maitshwaro goba mekgwa ya bophelo yeo e hlohleletpago phedipano mo bathong, yeo e hlomphiwago ke badudi ba motse, e fetipetpwago melokong ye e tlago mehuta ya polelo - polelo ya setsotsi, ya seleng, ya semmotwana bj.bj. melawana - mekgwa le ditaetpo mo tphomipong ya polelo moakanyetpo/tlhamo - ke selo seo se tlhamilwego ka go thala goba ka go se bopa mohlwaela - lentpu le le diripitpwe go laetpa bontpi bja seo go bolelwago ka sona mehuta ya ditpweletpwa - dipuku ge di ngwadilwe di ka arolwa go ya ka mehuta ya tpona; mehuta ye e ya ka gore puku ke kanegelo goba ke direto bj.bj. ge e le dikanegelo, ke tpe kopana goba tpe telele, mo di ka bitpwa, go no fa mohlala, kanegelokopana. mehutahuta ye e bitpwa mehutangwalo. Empa ka lebaka la gore ditpweletpwa ga se tpa go ngwalwa fela, le tpa molomo, tpa go opelwa, di gona, lentpu le mehuta ya ditpweletpwa ke lona leo le tlogo pomipwa sebakeng sa mohutangwalo.
ke tebelelo ya molaodipi goba mongwadi ge a laodipa / ngwala. Molaodipi goba, mongwadi a ka bega taba ka motho wa pele nke ke yena a e laodipago, mohlala. Ke rile ge ke fihla sepetlele ... goba ka motho wa boraro, mohlala. O rile ge a fihla sepetlele ... goba a ka di diripa ka bobedi ka nako e tee. Moamogedi wa tshedimopo/mmadi ge a bala goba a boga setpweletpwa se o kgona go hlaologanya ntlhakemo ya molaodipi goba mongwadi.
Poelo ya go Ithuta- ke tlhalopo ya ditlamorago tpe di lebeletpwego tpa go ruta le go ithuta, e hlalopa tsebo, mabokgoni le mehola yeo moithuti a ka e fihlelelago mo bofelong bja kgato poelohlokwa - ke poelo ye e hlokegago gore motho a kgone go katana le bophelo le go inaganela polelo ya go hlalefetpa - go jeletpa, go fenya ka polelo, go tshwenya batho le go ba huetpa polelo ya go hlohleletpa - polelo yeo e tsopago maikutlo a a tebilego, ya go hlohla maikutlo polelo ya maikutlo - polelo ye e tsopago maikutlo a a tebilego polelo ye e lebanego - polelo e lebane ge e pomipitpwe lebakeng le le swanetpego goba le le lebanego mohl.
